Peridontalna bolezen je bakterijsko vnetje parodoncija (ta zajema zob, obdajajočo alveolarno kost, cementno plast zoba, pozobnico in dlesen) ali paradontalnega tkiva. Je najpogostejša bolezen zobovja pri psih in mačkah. Peridontalne bolezni se delijo na:
- Gingivitis – vnetje dlesni.
- Peridontitis – vnetje okoliških trdih tkiv zob; resna okužba dlesni, ki trajno poškoduje dlesni in čeljust.
Začetne simptome težje opazimo, dokler ne doseže naprednih stopenj. Bolezni dlesni povzročijo erozijo dlesni, kronično bolečino, izgubo zob in izgubo kosti. Podpore strukture zob postanejo oslabljene ali izgubljene.
PATOGENEZA PERIDONTALNIH BOLEZNI
- PELIKULA
- Ustna votlina je nenehno vlažna. Pelikula je tanka plast/film na zobeh, ki jo sestavljajo proteini in glikoproteini sline, ki varujejo zob. S staranjem se ta plast tanjša, kar omogoči lažje oprijemanje bakterij na površino.
- ZOBNE OBLOGE
- Ko se bakterije začnejo množiti na površini zoba, predvsem na kroni, ustvarjajo biofilm, postarana pelikula. To težko opazimo s prostim očesom. Aerobne bakterije (za rast in razmnoževanje potrebujejo kisik) ob prisotnost kisika se delijo in ustvarjajo primerne pogoje za anaerobne bakterije (za rast in razmoževanje ne potrebujejo kisika).
- Zobne obloge niso bolezen, temveč njihova akumulacija je povod za peridontalne bolezni.
- ZOBNI KAMEN
- Ustna votlina psov in mačk je v primerjavi s humano bolj alkalna, kar omogoča lažje odlaganje kalcijevih soli. Kalcijevi karbonati in kalcijev fosfati, ki se nahajajo v slini, kristalizirajo na površini zob in mineralizirajo v obloge. Tvorba kamna poteka 2-3 dni. Globoke razpoke po površini omogočajo nadaljnjo rast anaerobnih bakterij.
- GINGIVITIS
- Če se zobne obloge razširijo subgingivalno, mešanica bakterij in degradacija njihovih produktov postane destruktivna za mehko tkivo, kar povzroči vnetje in posledično gingivitis.
- PARODONTITIS
- Je vnetna destrukcija epitelijske bariere (plast celic, povezav med njimi ter sluz), ki ščiti zobno podporno strukturo zoba (dlesen, cement, peridontalni ligment, alveolarno kost). Bakterije, ki so bile na površini, so začele segati vedno globje v razpoke, kjer jim zmanjka kisika (preidejo iz aerobnega okolja, v anaerobno) in postanejo bolj destruktivne. Epitelna bariera se poruši, dlesen se loči/skrči od alveolarne kosti, kar povzroči odstopanje dlesni in parodontalni žep. Seganje bakterij do korenine, povzroči uničenje parodontalnega ligamenta in alveolarno kost. Zaradi prizadetosti podpornih struktur se poveča gibljivost zoba.
- Patogene bakterije povzročijo aktivirane imunske in neimunske reakcije, ki so odgovori na poškodbe tkiva.
- Vsi psi in mačke razvijejo zobne obloge, ampak ne vse obloge se razvijejo v parodontitis.
